Whiskey je močna alkoholna pijača, ki se proizvaja z destilacijo žitaric, shranjuje pa se v sodih, izdelanih izključno iz hrastovega lesa. Bourbon je ameriška vrsta viskija, ki je narejen z najmanj 51 odstotki koruze in mora biti po zakonu v ZDA staran vsaj dve leti. Bourbon je znan tudi kot koruzni viski.
Zgodovina viskija
Zgodovina viskija je pravzaprav povezana z zgodovino destilacije. Pri destilaciji gre za proces pri katerem se ločujejo kemične spojine iz zmesi s pomočjo izparevanja. Destilacijo so prvič uporabili v Mezopotamiji za izdelavo parfumov. Toda prve zabeležene metode destilacije najdemo v spisih grških filozofov, ki so opisovali postopke kako se da iz morske vode narediti pitno vodo.
Za proizvodnjo alkohola pa bi se naj proces destilacije uporabil šele v 13. stoletju. Kot poročajo nekateri zgodovinski viri naj bi menih Ramon Lull iz Italije prvi uspel v procesu alkoholne destilacije vina. V naslednjih 200 letih so v samostanih izdelovali različne pijače. V tem obdobju se prvič pojavi ime viski. Pijačo, ki so jo pridobivali so imenovali aqua vitae ali voda življenja.
Zapisi pravijo, da je bila proizvodnja viskija konec 15. stoletja že precej razširjena. Je pa potrebno omeniti, da je bila proizvodnja destiliranih alkoholnih pijač do konca 15. stoletja omejena predvsem na lekarne in samostane. Viski so prvotno uporabljali kot zdravilo za notranjo anestezijo in kot zunanji antibiotik.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!
Danes se originalni ječmenov viski na Škotskem imenuje malt whisky, najbolj cenjen pa je t.i. single malt whisky. Za proizvodnjo tega viskija potrebujemo le ječmen, vodo in kvas. Ječmen se najprej namaka v vodi, pri čemer se sprosti ječmenov slad – maltoza (vrsta sladkorja). Maltozo nato zmeljemo in raztopimo v vodi ter ji dodamo kvas, ki sproži postopek fermentacije, med katero se sprošča alkohol. To tekočino destiliramo, izdelek pa damo v hrastove sode. Vsak single malt viski na Škotskem mora zoreti vsaj 3 leta v hrastovem sodu.